Še zadnjič letos

Kako se fajn siliši, ko si te dneve govorim, da bo samo še do konca leta tako in tako, drugo leto bo pa čisto druga zgodba, govorim o svojem trenutno malo založenem zdravju. Joj, če zadeva ne bo funkcionirala, kaj pa potem? Zemlja se ne bo nehala vrteti, moja malenkost pa se bo morala že xtič v svojem življenju učiti pomena besede potrpežljivost. Vsakič posebej pozabim. Nečesa pa nikoli ne pozabim in to tega, da slabše kot je bilo, sploh ne more biti. To enostavno vem. Vse "ta slabo" je zapakirano in goloboko zakopano kot izgubljeni partizanski arhivi, nikoli več najdeno, skratka že skoraj pozabljeno. Torej leta 2010 ne bom nič skup padala, zgubljala železa po nepotrebnem, ne bom se ukvarjala s svojimi obstoječimi in neobstoječimi "alergijami", ne bom skušala reševati sveta, dovolj je, če rešujem samo sebe (včasih je še to odveč), tudi na loteriji ne bom zadela. Nekaj stvari je, za katere imam občutek, da bo treba iti prihodnje leto na popravni izpit, ampak zato, ker sama tako želim in ne zato, ker bi to nekdo zahteval od mene. Skratka, že v letu 2009 sem se imela fajn, v 2010 pa se bom imela še boljše. Kaj bi še hotela drugega...