No, pa smo dali skozi krizo, no, vsaj jaz sem jo, tako da se mi ni treba izkašljati, ker mi ni nič več takega ostalo na duši. Kako fajn občutek? Kot bi človek imel 10 kil manj. Tako se mi še misel na to, da bom 31.12. edina čepela v službi, ne zdi več tako grozna. Mir bom imela, blažen mir, nikjer nikogar. Krasno.
Pa še nekaj mi je všeč - nobenih resolucij za naslednje leto. Kaj vse naj bi jaz naslednje leto naredila, izboljšala, skratka ratala velenekaj. Kje pa... Nobenih konkretnih planov, izzivov. Misel na Berlin 2010 je čisto drugačna od tiste na Berlin 2009, ker si še kak mesec prej nisem drznila niti pomisliti na to, da bom sploh lahko tekla, kaj šele zadevo pretekla. Pa je navkljub takšenmu "optimizmu" ratalo. Torej se ni vredno preveč sekirati. Škoda energije za prazen nič. Pa družba bo spet fajn. Komaj čakam.
No, na Triglav bi šla rada enkrat v bližnji prihodnosti, če se ne bom izgubila že ta vikend na Kališču ali pa če me ne bo Bernarda jutri s kakim neostikom skup sestavljala. Dečva ne ve, kaj si je spravila na grbo, ko mi je predlagala drsanje.
Evo IZZIV: enodnevna... Triglav iz Krme, gor čez Planiko, dol na Kredarico... 24.7.2010. Greš?
OdgovoriIzbrišiče bom takrat še živa : ))) A ima vse to kaj veze s tvojim RD? Torta na vrhu Triglava...
OdgovoriIzbrišiDvakrat sem šla na Triglav za r.d. Zakaj ne še tretjič? Ne, torte ti ni treba nest gor ;)
OdgovoriIzbrišiKrasno, bo že zadosti, če sebe gor prinesem.
OdgovoriIzbrišiMa torto boš dobila vseeno, pa v dolini in četudi bo julij.