...no, saj to vem tudi jaz, ampak to sprejeti je pa malce težko. Da se je enostavno treba z zadevo spoprijeti, pa bo še tista votlost izginila. No, me je ta strah imel pošteno v svojih rokah ta teden. Čisto brez zveze. Ampak to, da sem prenehala jemati železo, me je kar nekako ohromilo. Pojavil se je črv in pričelo se je vrtanje in vrtanje in vrtanje, koliko časa bodo moje zaloge trajale tokrat. Ker menda ni prvič, da se je bilo treba fiksati z železom. Mi je bilo položeno že v zibko, še dobro, da se tega ne spomnim. Spomnim se pa nagravžnega okusa tablet iz začetkov OŠ, nato sem uspela vedno izpogajati, da mi jih niso predpisali. Še dobro, da imam super mamo in me niso v nič silili. Ampak ali je zdravo, da se jaz zdaj s tem ukvarjam. Ni, vem, ampak še kar kompliciram. Pa tudi vračam se že na stara pota, mesa ni ravno videti na mojem krožniku. Ups, saj se trudim, ampak kar nekako ne uspem sestaviti vsega skupaj.
Ampak po enem tednu brez dopinga se ne počutim nič slabše, torej... Se bom že sestavila do konca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar