No, se je od takrat vse skupaj močno spremenilo in to na pozitivno. Kako lepo je slišati (seveda v pozitivnem smislu), da sem nekaj posebnega - nekaj posebnega v tem pomenu, da se mi je krvna slika brez IV terapije, sicer ob pomoči zdravil, v tako kratkem času tako popravila, da skoraj ni za verjeti. Menda normalno traja tam čez devet mesecev. Kaj čmo, jaz ne bi bila jaz, če bi šlo vse tako kot piše v knjigah. Glavno je to, da je mene danes poklicala moja zdravnica in mi prebrala izvide, kako je bilo lepo slišati vse tiste številke. Moja prva misel pa je bila, da zdaj Škof ne bo imel pripomb, on je namreč "kriv" za vse skupaj, zopet mišljeno v pozitivnem smislu; če ne bi takrat tako zelo težil s krvno sliko, jaz krvi sploh ne bi dala in bi še zdaj vegetirala kot kaka uvela lončnica. Katastrofa, me zmrazi že samo ob misli na to. No, še nikoli v svojem življenju nisem imela tako lepe krvne slike, če sem iskrena, se že celo življenje dajeva, jaz in železo. Bomo videli, ali se mi je uspelo iz tega kaj naučiti ali ne? Šole zadnjega časa so pri meni zelo učinkovite. No, saj je bil že čas. In upam, da sem se naučila še nečesa in sicer tega, da mi resnično ni treba vsega preveriti na svoji koži, da končno uvidim, da je nekaj na tem, kar mi svet koli mene skuša dobronamerno povedati.
In hvala ti, Zdravko, ti že veš, za katero pripombo. Zdaj me bo neslo novim avanturam naprej kot strelo... Komaj čakam.
In vsem tistim, katere sem "morila" s svojimi izpadi, živci..., dejanji, se še enkrat opravičujem, vem, da sem bila tečna 100 na uro, ampak to je bilo vse povezano s tem, da enostavno nisem hotela biti tista uvela rožca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar