sodobne družbe - pomanjkanje časa. Ah, kje pa, nekaj nakladam v tri krasne. Pomanjkanje časa v tem smislu, da zelo švoh kaže s tem, da bi bila jaz že junija v novem domicilu. No, bom pa julija. Službena pot št. 1, službena pot št. 2, potem mi hočejo podtakniti še eno. Baje naj bi se čutila počaščeno, ker lahko tako okoli hodim. Malo morgen. Se mi zdi, da zadnje tri tedne samo še pakiram, en kufr za tja, ena torba za tja, potem pa še vsi športni rekviziti, ker brez njih ne gre tudi na službenih poteh. Tek ob Donavi v Beogradu, morda mi jo rata poiskati tudi v Budimpešti naslednji teden. No, še vedno mi preostane ena runda beograjske, če ne zdaj, pa v jeseni. Se bodo že odločili. No, saj meni to dejansko čisto ustreza. Samo čakam, kdaj bom uspela pasti dol. Če ne jutri, pa v naslednjo soboto. To bo še zanimivo, moja "tekma" leta (Berlin bo tako za hec, mislim, da bo šlo za skupinski tek treh kiklc)., jaz pa v torek zvečer pakiram za Budimpešto, grem zjutraj tja, pridem v petek nazaj, da si ne bi drznila Citadella zamujati... Ima da je točno ob 23ih na železniški, kamor me pride oni dečko, kakršnih menda več ne delajo (zato pa nosim superattack s sabo, da ne bi slučajno kam pobegnil ; ))), iskat. Pa po kufr številka 2 in via dalje - pakirat kufr št. 3.
Skratka, neverending story.
Čeprav me že zdaj zanima, kaj bo z nedeljskim spanjem do treh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar