Še danes sem polna evforije, ker je ratalo, končno je klapalo vse, moje zdravje, moje noge, vreme, družba, kaj bi še hotel človek drugega. No, za počakati je še zadnje izvide, ampak glede na splošno počutje, predvsem pa tisto v glavi, sem jaz bp oziroma sem se odločila, da z mano pa fizično res ni nič več narobe. Vse nekaj stane, seveda tudi zdravje, me bo še pošteno po žepu udarilo ta teden, ker ena škatlica zdravil stane čez 20 evrov. Samo nič ne jamram, še izlet čez Karavanke se mi obeta na ta račun.
Aja, evforija zaradi česa - ker smo včeraj pretekli cel PST, krog ima 32 km, se pravi, da znam po skoraj dvomesečni pavzi še vedno teči, ker sem se od maja spogledovala samo še s kratkimi razdaljami. To je bil test za mojo dušo in je uspel.
Pa ker je bilo tako fajn, bomo vse skupaj ponovili zadnji vikend v avgustu, naj bo še takrat tako fletno vreme, pa bo super.
In nato čez 62 dni the big day. Berlin, here I come.
Ni komentarjev:
Objavite komentar