sreda, 22. februar 2012

Diagnosis uknown

Neverending story, kar se mene tiče. Že nekaj časa se sprašujem, če je v meni kaj magnetu podobnega, da vlečem nase (vase) same čudne zadeve. Danes zjutraj sem pojedla zadnji antibiotik, pa ni šlo za vnetje (???), očitno pomagal je, samo nihče ne ve, proti čemu... Me prav zanima, kaj bo pokazal obisk na oddelku za radiologijo naslednji teden. Verjetno ničesar, saj je bula izginila. Se že dva dneva hodim naravnost nečimrno gledat v ogledalo, kaj čmo, moj vrat je spet normalen. No, ja, od včeraj imam tudi novo barvo las, morda ima tudi to kaj zraven. In se sprašujem, kaj bodo pogruntali dohtarji. No, samo da se ne vrne nazaj, pa bom čisto zadovoljna. Ali pa bo nekaj takšnega kot leta nazaj, vsi simptomi za tumor na možganih, na koncu pa začudeni (upam, da ne razočarani) pogledi zdravnikov, ko ga v vseh preiskavah niso uspeli najti. Morda se pa še danes kje skriva in se seli naokoli ter me heca. Tudi možno, vsaj v moji domišljiji. Kaj bo drugo leto na agendi?
Saj je vseeno, v soboto sredi noči se srečam s še preostalimi norci s Tekaškega foruma in v jurišu gremo osvajat Šmarno goro. Saj je vseeno, kolikokrat, sama sebi sem že lani vse dokazala, pa letos nikakor ne najdem konkretnega izziva (navadno je ta na dveh nogah, I can't help it, I am only human), da bi se potrudila še malo bolj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar