No, zgodilo se je meni. In moje v trenutku črnoglede misli so prišle na dan. Sprožila sem kamen na poti z Velike planine v dolino, tam, kjer se zavije proti Kisovcu. Pazi! Prepozno, kamenčič je šel svojo pot, na poti pa klepetava ženska z glavo v nahrbtniku, ki ni slišala ničesar. Ups, sem požrla še kaj večjega od tega kamna. Ki ni bil ravno skala, a za trenutek se mi je zazdelo, da ima vsaj pol tone. Ups, tole je bilo pa blizu, je bila njena izjava, ko je končno pogledala navzgor. Ups, ja.
Pismo, greš na sprehod in bum, kamen v glavo, najslabši scenarij sicer, a... zgodi se lahko vsakomur. V visokogorju si pozoren, v hosti pa ne kaj zelo.
Pa še nekaj iz črne kronike Velike planine. Največ smrtnih nesreč (takoj za očakom, kar se tiče slovenskih hribov) se zgodi ne zaradi zdrsov s poti, ampak zaradi zdrsov planincev in planink, ki po strmih pobočjih nabirajo cvetje (ki je skoraj gotovo zaščiteno???) in zdrsnejo. Potem pride na vrsto megla...
Sem se danes kar malce zamislila.
Pismo, greš na sprehod in bum, kamen v glavo, najslabši scenarij sicer, a... zgodi se lahko vsakomur. V visokogorju si pozoren, v hosti pa ne kaj zelo.
Pa še nekaj iz črne kronike Velike planine. Največ smrtnih nesreč (takoj za očakom, kar se tiče slovenskih hribov) se zgodi ne zaradi zdrsov s poti, ampak zaradi zdrsov planincev in planink, ki po strmih pobočjih nabirajo cvetje (ki je skoraj gotovo zaščiteno???) in zdrsnejo. Potem pride na vrsto megla...
Sem se danes kar malce zamislila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar