je bilo lani julija, letos je pa letos in še julij ni, ampak september... Danes sicer trinajsti, včeraj je bil pa dvanajsti. Ajde, o čem je tu govora, saj šteti menda vsi znamo. Lani julija sem pretekla svoj prvi PST, včeraj pa svojega prvega letošnjega. A kot da bi govorila o dveh čisto drugačnih dogodkih. Včeraj sem šla tja kot rožca in prišla na cilj kot rožca. Kot da vmes ne bi bilo 32430 metrov razdalje. Jp, časi se spreminjajo in mi z njimi. No, vsaj jaz. Lani julija sem bila presrana skoz in skoz, a mi bo sploh ratalo, včeraj tu ni bilo pardona. Nekaj pa je ostalo isto, štimunga, okrepčevalnice in zabušavanje na njih, tranzistorji smo tudi isti, vsaj me, ki smo tekle na malo bolj počasnih obratih od tistih pred nami.
Bilanca pa je, da smo včeraj bruto porabile manj časa kot lani julija neto. To je nekaj za moj ego in kamelo. Spet je kaka grba več. Predvsem na račun tega, da sem tekla z lahkoto, da je bila rezerva še tu. Jpdijp, Berlin, prihajam odtečt tistih 42 km in še par 100 metrov. In menda naslednje leto tudi. Razen če se zgodijo trojčki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar