Današnji dan

je eden izmed tistih, za katere si želim, da bi jih bilo po hitrem postopku konec. In zakaj? Nisem vstala na levo nogo, kje pa, bila sem navdušena, da sem se prvič po petku zbudila s komaj opazno bolečino v moji na novo odkriti mali prsni mišici. Super, se pravi, da bom do Janine prve polovičke in svoje tekaške asistence bp. Japajade, po novem me praska v grlu. Spet ena izmed tistih za dati na spisek, a res ne morem enkrat ornk zboleti in dati takrat mir, tako pa... Saj ne vem, kaj bi raje. Nič, odpovedala sem današnji trening, in temu primerno se zdaj počutim kot sesuta omara (ne zaradi grla, trenutno dela psiha z malce preveliko hitrostjo, jezna sem sama nase, ker si ne znam dopovedati, da je počitek koristen tako za moje fizično kot psihično zdravje. No, da vidimo, koliko časa bom vzdržala. Danes še morda.