Žalostna

Po vseh peripetijah zadnjega meseca sem mislila, da se je začelo vse skupaj sestavljati nazaj.
In nov šok.
Po Snoopyju, Charliju in Tačku je danes od nas odšla še Tačka. Saj vem, da bo kdo rekel, da je bila samo kužica, ampak to ni res. Bila je mnogo več. Deset let je bila član naše družine. Jočem. Jočem še zdaj, ne morem spati...
Skozi sem mislila, da bo šel prej Zeus, ker je pač starejši. In se sprašujem, kako šele bo, ko bomo morali reči adijo tudi njemu. In tu je še tetin Piki, starejši od Zeusa, Tačkov brat, še iz prejšnjega tisočletja.
Ni me sram, da jočem, zjokala sem se pred človekom, ki me je leta nazaj vzel v službo, je ravno prišel v mojo pisarno, zjokala sem se sodelavki, pa verjetno bi se še komu.
Nisem vedela, da kužki tudi dobijo angino. In da jim posledično odpove srce. In tu so vprašanja, kaj pa če ni bilo vse tako narejeno kot bi moralo biti, povsem odveč. Tačke ni več in je nikoli več ne bo. Mama je cel dan plela na njivi, da se je zamotila. Sama sem šla na K-Rožnik, a kaj, ko je bila takoj spet z mano, samo da sem se usedla nazaj v avto. Ne, to ni bila samo kužica. Nikoli več ne bo takšne. In zgleda, da tudi nikoli več ne bo psa pri hiši. Mami pravi, da je bilo tega zadosti. Pobiranja po tem, ko so nam enega ukradli, drugega ustrelili, tretjega zastrupili...Preveč boli.
Pasja nebesa so polna naših psov. In tam nekje zraven je že več kot 20 let Čita, muca, ki jo je pobralo od žalosti za njenima mladičkoma, na katera se je tudi nekdo spravil. In pa moja mala rumena pernata pikica.

In kaj naj rečem tema dvema falotoma, ker vedno, ko omenim Idrijo, vprašata, kaj Tačica počne?

Kdo bo zdaj lajal, ko bo v cerkvi odbilo polno uro? Kdo bo delal Zeusu družbo? Predvsem pa, kako bosta naša dva to sprejela, če je že meni tako hudo. Pismo, še par dni nazaj je tako vneto pomagala grabiti seno.