No, ja, se mi počasi zdi, da se moje življenje umirja in postavlja v tiste tirnice, po katerih naj bi se fijakalo, pa je letos očitno skrenilo na slepi tir. Se mi je zdelo, da gre samo še od fraze do fraze in sicer, da bo do naslednjič definitivno bolje. Pa kar ni in ni bilo tega naslednjič. Sicer sem tudi zdaj neučakana, potrpljenje me mineva, ampak zdi se mi, da kombinacija zdravil opravlja svojo nalogo in da se moje telo končno sestavlja nazaj. No, želim si ... zdrava pljuča bi bilo najbolj fajn imeti, a tu ne morem storiti ničesar, lahko pa zadevo uspešno kontroliram. In to imam namen početi oziroma sem začela včeraj. Potem ko sem v mezinec spravila vso teorijo o astmi, sem šla na svoj prvi kao kontrolirani tek. Najprej zadevanje z Ventolinom (to sem storila prvič), potem pa gremo. Lepo počasi, da se telešček navadi na napor, prvi km, drugi km, potem sem se pa začela testirati, koliko si še lahko privoščim brez da bi me začelo dušiti. In je kar šlo. Po planu. 9 km v kvalifikacijskem času za polže. Čestitke!
Če rabiš kakšen nasvet iz prve roke - se javi. Več kot uspešno tečem z astmo že 3 leta. Pred tem se imela nemalo problemov: ventolina nisem uporabila že 2 leti...
OdgovoriIzbrišiSebi, fajn je to slišat... Kaj pa imaš od drugih zdravil? Predvsem pa, katero obliko imaš? Jaz imam kao bronhialno, izrazito ob naporu... Zdaj se držim navodil kot pijanec plota, bo verjetno trajalo nekaj časa, da mi preide stvar v navado. In čakam, da se tale kašelj poslovi od mene, potem bo lažje. Ker še zmeraj kreham ne glede na to, ali sedim ali pa bezljam okoli. Bolj me nervirajo pršice, če sem iskrena, še dobro, da sem že celo življenje obsedena s pucanjem, pa da je Marjan iste sorte, samo upam, da me ne bo čez balkon vrgel - namesto kovtra, ker sama bi nonstop nekaj luftala, prala, sestala in vajšne vtikam v zamrzovalnik. Skratka, sem že sama sebi ratala smešna, to pove vse.
OdgovoriIzbrišiTudi jaz imam bronhialno astmo (izrazito ob telesnih naporih). (Pre)dolgo so me zdravili zaradi bronhitisa (več let), potem pa so knočno ugotovili, da imam bronhialno astmo. Napade sem imela tako močne, da je hotela Alja na enem izmed skupnih vzponov na Pohorje reševalce klicati...
OdgovoriIzbrišiZdravila (singulair) sem jemala toliko časa, da sem se rešila kašlja in napadov (približno 1 leto). Potem sem na lastno pest nehala in nikoli več šla na kontrolo k pulmologu / osebnemu zdravniku. Neodgovorno? Kaj pa vem, no.
Ampak od takrat sem brez zdravil. Tudi Ventolina ne uporabljam. Edino kar pazim je, da je "turiram" na polno. Vedno imam še nekaj fore... To je tudi eden izmed razlogov zakaj ne morem iz "cone udobja"...
Opažam, da me po daljših in bolj napornih dejavnostih "bolijo" pljuča. Imam tak težek občutek v pljučih kakšen dan, dva ampak potem mine in se ne obremenjujem preveč.
Od teh problemov dalje hodim na tuino terapijo (redno vsakih 14 dni) in verjamem, da mi pomaga bolj kot zdravila.
http://njokica.blogspot.com/2009/04/kaj-je-rekel-zdravnik-2-del.html
http://njokica.blogspot.com/2009/05/uradna-diagnoza.html
No, fajn je to slišat. Odgovorno ali ne, to je itak na tebi, da presodiš. Sama napadov niti nimam, razen kašlja (se pravi, da je to že ok). Ajde, nimam jih verjetno zato, ker ne pretiravam. Se mi pa čisto dopade tista tvoja "cona udobja", bom to frazo kar posvojila. Ker tudi jaz ne da ne znam, ampak enostavno nočem ven iz nje. Zakaj bi morala dati vse od sebe (in posledično dobesedno spustiti dušo, če pa je zdaj čisto ok). Na 24 ur Primoža sem šla čisto "clean", ker sem morala biti brez, da so lahko izvedli preiskave. In sem preživela vse skupaj z lahkoto. Izjeme so pač tisti deli dneva, ko imam krehavo telovadbo. Je pa zanimivo opazovati folk, kako reagira, ko me zloži. In sama sem se naveličala razlagati, kje je keč. Pa naj si mislijo, da sem na smrt bolna, če hočejo. Jaz že vem, kje sem. Nič mi ni in nič mi ne manjka. In pika. Brez pardona. In če ti pulmolog reče, da greš lahko na CCC, saj potem pa res ne more biti z mano nič narobe. Kdo pa je rekel, da bom šla na visoke obrate? Nihče. In še ena pika.
OdgovoriIzbrišiKar se pa alternativ tiče, bom najprej počakala, da prime uradna terapija. Potem pa... je vse možno ali pa tudi nič. Odvisno, kaj bo ratalo ven iz vsega.
Jaz čisto nič ne kompliciram! Živim normalno in se ne obremenujem (pazim samo toliko, da se ne prehladim oziroma ne fašem kakšne gripe). Če grem kam na trening s hitrejšo skupino ljudi jim pač povem, da se lahko zgodi napad in naj se ne prestrašijo preveč. Ventolin imam vedno s seboj (ampak ne vem, če je sploh še ok glede na to, da ga s seboj nosim že 2 leti)...
OdgovoriIzbrišiLoni, samo brez kompliciranja!
Evo, ne kompliciram, po enem mesecu je življenje že skoraj rožnato, hecam se, ampak mi je prav zanimivo, kako hitro se dogajajo spremembe in to v pozitivno smer. Superca. Jutri pa za 4 dni na morje in z morja direkt v hribe. Jupi...
OdgovoriIzbriši